Brez žensk nismo ljudje.

Poezija slovenskih pesnic je veljala dolgo za privesek »moški« poeziji, šele Antologija slovenskih pesnic v treh delih urednice Irene Novak-Popov (Ljubljana, založba Tuma, 2004-2007) nam je razkrila bogato literarno ustvarjalnost deklet in žensk. Ta Antologija je temeljni vir izbora pesmi, pri katerem sta bila glavno vodilo raznolikost vsebin in ženska občutljivost. V izvedbi Vite Mavrič in Janija Kovačiča bodo besedila pesnic zaživela na povsem nov in privlačen način.

Glasbeniki:

Tomaž Pinter (viola)
Branimir Vulić (kontrabas)
Nikolina Furić (harmonika),
Zamisel: Jani Kovačič in Vita Mavrič
Glasba: Jani Kovačič, Igor Lunder in Jernej Brence

O ženski poeziji

V spremni besedi k Antologiji slovenskih pesnic je Irena Novak Popov zapisala temeljne podatke, kjer velja, da sta prvo antologijo Starejše pesnice in pisateljice (1926) sestavila Fran Erjavec in Pavel Flere. Taistega leta je izšla tudi zanimiva knjiga Minke Govekarjeve Slovenska žena o ženskah ustvarjalkah. V letih 1897 – 1902 je izhajala v Trstu revija Slovenka. Revija Ženski svet pa v Trstu in Ljubljani v letih 1923 do 1941. Šele leta 1945 dobijo ženske splošno volilno pravico. Tako je prvi val borbe za enakopravnost, ki se je pričel v 19. stoletju izboril ženskam politične pravice. Drugi val v zadnji tretjini 20. stoletja se bori za ekonomsko enakost in neodvisnost. V delu Pišejo ženske drugače? (1995) Silvija Borovnik uvaja tedaj najnovejše ženske študije v slovenski kulturni prostor. Ženske danes tvorijo večino bralstva in postajajo tudi zato kompetentne ocenjevalke literature. Seveda je tudi avtoric vedno več, ki so tematsko in žanrsko vedno bolj široke in pestre. Ženske vedno bolj smelo načenjajo svoja vprašanja in razvijajo lastno držo, kjer prevladujeta imaginacija in intuicija. Zanimivo je, da imamo danes kar nekaj tabloidnih ženskih revij in časopisov, ki so splošno-praktično-informativne narave z opravljivimi rubrikami. Posebne literarne revije ni, izhaja pa revija Delta, v kateri so objavljene feministične študije. Vsako leto izide kar nekaj zbirk pesnic, kot tudi del pisateljic, tako da pisanje literature ni več moški posel, ampak vedno bolj izraz ljudi, saj kot pravi pregovor – brez žensk nismo ljudje. Iz spregledanih postajajo nepozabne.